Jem sadje – I’m Eating my Fruit
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE
Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.
Šolska shema se izvaja od 1. 8. 2017 in združuje prejšnji shemi šolskega sadja in zelenjave ter shemo šolskega mleka v enotno shemo. Glavni element šolske sheme je razdeljevanje dodatnega brezplačnega obroka sadja in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov otrokom v izobraževalnih ustanovah.
Ostali elementi šolske sheme so spremljevalni izobraževalni ukrepi, spremljanje, vrednotenje učinkov in obveščanje javnosti.
Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.
Učenci so uživali sledeče sadje:
- dan kivija (kiwi day)
- dan jabolka (apple day)
- dan korenčka (carrot day)
- dan banane (banana day)
- dan pomaranče (orange day)
DAN KIVIJA
Kivi je sadež rodu trte aktinidije (Actinidia)in prihaja iz Kitajske. Plodovi kivija so ovalne oblike in so veliki približno kot kokošje jajce. Kivi ima vlaknat zeleno-rjav olupek in svetlo zeleno ter zlato rumeno meso s približno 800 črnimi, užitnimi semeni. Meso ima mehko teksturo in unikaten okus.
Kivi je bil prvotno znan kot kitajska kosmulja, nato pa so ga sredi dvajsetega stoletja zaradi tržnih razlogov preimenovali v kivi. To ime je kivi dobil po ptiču kiviju iz Nove Zelandije, saj naj bi bil sadežev olupek podoben perju ptiča kivija.
Kivi je bogat vit vitamina C, količina kalija pa malo manjša kot v banani. Vsebuje tudi vitamina A in E.
100 gramov kivija ima 255 kilodžulov (61 kilokalorij) energije, od katerih je 83% vode, 15% ogljikovih hidratov, zanemarljivo malo pa vsebuje beljakovin in maščob.
DAN JABOLKA – APPLE DAY
Korenine jabolka izvirajo iz Azije, v Evropo pa so jabolka prispela s trgovci. Obstaja več kot 7500 vrst jabolk. Jabolko je zelo priljubljen sadež tudi v Sloveniji, saj je z njim zasajenih več kot 2700 hektarov obdelovalnih površin.
Vsi dobro poznamo pregovor Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.
100 gramov jabolk vsebuje 220 kilodžulov energije (50 kcal), od tega 13.8 grama sladkorja, 2.4 grama vlaknin, 0.17 grama maščob, 0.26 grama beljakovin in kar 86% vode.
DAN BANANE – BANANA DAY
Banane so tropski sadež, ki je danes no izmed najbolj dostopnih sadežev na svetu. Po svetu na leto zaužijemo kar 100 milijard banan, kar ta sadež po pridelani količini uvršča na četrto mestu, za pšenico, rižem in mlekom. Edina država Evropske unije, ki ima plantaže bananovcev, je Španija (Kanarski otoki). Banane, ki so namenjene za izvoz, prihajajo večinoma iz Ekvadorja, Kostarike in Kolumbije.
V 15. in 16. stoletju so banane so portugalski kolonialisti banane iz Azije prinesli v Srednjo in Južno Ameriko, kjer se je gojenje banan spremenilo v plantažno pridelavo.
100 gramov banan vsebuje 370 kJ (90 kcal), od tega 22.84 grama sladkorja, 2.6 g vlaknin, 0.33 g maščob, 1.09 g beljakovin. So odličen vir vitamina B6 in kalija, bogate pa so tudi z vitaminom C, manganom, magnezijem in nekaterimi drugimi vitamini iz skupine B kompleksa.
DAN KORENČKA: CARROT DAY
Korenje zelenjava, ki jo prepoznamo pri značilni oranžni barvi, čeprav obstajajo tudi druge barvne različice, kot so vijolična, črna, bela, rdeča in rumena. Gre za udomačeno obliko divjega korena, ki izvira iz Evrope in jugozahodne Azije. Rastlina verjetno izvira iz Perzije in so jo prvotno gojili zaradi uporabe njenih listov.
Zgodovina korenja sega 5000 let nazaj. Skozi stoletja so trgovci, ki so potovali skozi Afganistan, pobrali semena korenčka, ki so jih dostavili Arabiji, Afriki in Aziji. Že v zgodnjem začetku gojenja je obstajalo veliko sort korenja v različnih barvah – vijolična, bela, črna in rdeča, ampak, presenetljivo, oranžne vrste korenja takrat še niso poznali.
Korenje so našli tudi v grobnicah egipčanskih faraonov. Egipčani naj bi poznali le vijolično sorto korenja.
Korenje je bogato z beta karotenom, ki se v jetrih pretvori v vitamin A. Vitamin A je nujno potreben za ohranjanje zdravega vida. Beta karoten ščiti pred nastankom sive mrene. Visoka raven beta karotena v korenju deluje kot antioksidant za poškodbe celic, s čimer pomaga upočasniti njihovo staranje.
Vitamin A in antioksidanti ščitijo kožo pred poškodbami zaradi sonca. Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči nastanek suhe kože, las in nohtov. Vitamin A preprečuje prezgodnje nastajanje gub, akne, suho kožo, madeže in neenakomeren ten kože.
100 gramov korenja vsebuje 170 kj (40 kcal), od tega 5 gramov sladkorja, 3 grame vlaknin, 0.2 grama maščob in 1 gram beljakovin. Korenje vsebuje veliko vitamina A in vitamina C.
DAN POMARANČE – ORANGE DAY
Pomaranča je sadje iz rodu citrusov. Poznamo grenko in sladko pomarančo. Grenke pomaranče večinoma uporabljajo v živilski in farmacevtski industriji. Olupljeni krhlji se uporabljajo za marmelade in kandirano sadje, iz olupkov pa se izdelujejo likerji.
Slaska pomaranča je priljubljen zimski sadež tudi v Sloveniji. Njegova domovina je Kitajska in baje so ga prinesli v Evropo šele v 14. stoletju portugalski pomorščaki. Stari latinski viri pravijo, da so Rimljani poznali pomarančo že v 1. stoletju. Gojili so jo na Siciliji. Obe teoriji utegneta biti pravilni. Danes je pomaranča najbolj razširjen agrum.
100 gramov pomaranče vsebuje 47 kcal, od tega je 12 gramov sladkorja, 0.1 grama maščobe,181 grama kalija, 2.4 grama prehranskih vlaknin in 0.9 grama beljakovin. Poleg tega vsebuje tudi 53.2 grama vitamina C, 40 mg kalcija in 10 mg magnezija.
Uživanje sadja in zelenjave je zelo pomembno za zdravo življenje, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki blagodejno vplivajo na zdravje in dobro počutje.
