Seminar pozitivne psihologije
Seminar pozitivne psihologije je potekal 16. 4. 2021 v organizaciji šole iz Grčije, vodila pa ga je diplomirana psihologinja, specialistka vedenjske terapije Niki Liva.
Pozitivna psihologija se ukvarja s proučevanjem in jačanjem pozitivnih vidikov človeškega življenja in osebnosti: z vprašanji sreče, zadovoljstva, smisla, optimizna, upanja, vztrajnosti, odpornosti, psihičnega blagostanja in zdrugimi pomembnimi pozitivnimi vidiki človeškega življenja in doživljanja.
V času krize se ljudje večinoma osredotočajo na žalostne čase. Tudi Freud govori o egoistični motivaciji in temni plati človeka. Govoril je o občutku smrti, nezavednem o temni plati človeške narave. Leta 1988 se je pojavil Martin Seligman in prvi spregovoril o pozitivni psihologiji.
Pozitivno psihologijo lahko opredelimo kot “znanost in prakso izboljševanja dobrega počutja” (Lomas, Hefferon&Itvzan, 2014). Pozitivna psihologija zajema širok nabor tem, kot npr. usoešnost, pomen, moč in pozitivni odnosi. Zelo pomembno je dejstvo, da se pozitivna psihologija ne osredotoča na srečo in pozitivnost, ampak da prepoznamo neizogibnost težkih trenutkov v življenju in njihovo vlogo v razvoju človeka.
Govoril je o tem, da ima lahko vsak zadovoljivo življenje. Pozitivna psihologija je postala globalno gibanje. Seligman govori predvsem o prožnosti oz. trdoživosti (angl. resilience).
Ključ pozitivne psihologije je prožnost oz. vzdržljivost. Njeni poglavitni elementi so podpora bližnjih, genetski faktor, življenjski dogodki, fleksibilnost, zaupanje, da lahko gremo naprej kljub oviram.
Nova teorija dobrega počutja temelji na pozitivnih čustvih, vključenosti, pozitivnih odnosih, življenjskem smislu in uresničitvi.
Dolgoročne posledice epidemije Covid-19 na duševno zdravje bi lahko bile znatne. Vemo, da bo epidemija korona virusa nedvomno povzročila recesijo na svetovni ravni, je pa v tem trenutku težko govoriti o posledicah na duševno zdravje ljudi, ker takega šoka na področju gospodarstva še nismo srečali v sodobni človeški zgodovini.
Vedeti moramo, da so vsa čustva v redu. Stres, ki ga občutimo, je naraven in nujen v težkih časih, saj pripravlja telo in možgane na akcijo. Prepoznati, kako učinkovito uporabiti stres je ključno pri gradnji prožnosti oz. trdoživosti, da se znamo pobrati v težkih situacijah in iti naprej.
Kako izboljšamo razpoloženje in duševno zdravje (tudi med epidemijo?) Tako, da jemljemo prehranska dopolnila vitamina D, se dovolj gibljemo, gremo ven, se pravilno prehranjujemo, vrtnarimo ali se ukvarjamo s hišnimi ljubljenčki.
Dejavniki, ki vplivajo na srečo, so genetika, življenjski dogodki, humor, ljubezen in upanje, zdravje, bogastvo in starost.
Pozitivne emocije služijo kot pokazatelji uspeha in optimalnega dobrega počutja. Trenutki v življenju, ki jih zaznamujejo pozitivna čustva, kot npr. sreča, zanimanje, zadovoljstvo in ljubezen, so trenutki, ki jih ne prežemajo negativna čustva kot npr. anksioznost, žalost, jeza in obup.
Elementi pozitivne psihologije so obvladovanje okolja, avtonomija, pozitiven odnos do drugih, sprejemanje samega sebe, življenjski cilj, osebnostna rast, uresničitev, vključevanje in smisel življenja.
Veliko ljudi ima težave z občutkom manjvrednosti. Manjvrednost se občuti kot aksioznost, občutek nemoči in brezupa, jeza, obramba, zamera, zavist in krivda.
Če se človek navadi na občutek manjvrednosti v primerjavi z ostalimi, potem se počuti manjvreden od česarkoli. občutek manjvrednosti je povezan z občutkom sramu, občutku, da človek spada na dno in se nikoli ne bo prelevil v glavnega igralca. Občutek manjvrednosti povzroča, da se obremenjujemo s tem, kaj bodo rekli drugi.
V tem primeru je treba posameznika opolnomočiti, da bo postal bolj proaktiven, da ne bo sodil, da bo odgovoren za svoja dejanja, da bo nadzoroval svoje življenje in bil odgovoren za pomoč drugim.
V nadaljevanju je bilo govora o hormonih sreče. To so dopamin, oksitocin, serotonin in endorfin.
V iskanju notranjega ravnovesja igra zelo pomembno vlogo čuječnost (angl. mindfulness). Čuječnost pomeni, da smo prisotni v sedanjem trenutku in ne razmišljamo o preteklosti ali prihodnosti. Čuječnost ne pomeni, da izpraznimo glavo in iz nje izločimo misli. To, da o ničemer ne razmišljamo je nemogoče. Vse, kar moramo narediti, je opazovati svoje misli, a ne pademo v razmišljanje. Samo opazujemo misli, prišle bodo, spregovorile bodo, a tudi odšle.
Čuječnost je treba trenirati kot mišico, ki se krepi z vajo. na tak način se bo tudi naša osredotočenost na tisto, kar želimo, okrepila.
Lahko si tudi izdelamo osebni krizni načrt.
Spoznali smo nekaj vaj za krepitev pozitivnega razmišljanja.
Uporabimo svoje pozitivne lastnosti, raziščimo svoja močna področja in razmislimo, kako jih bi uporabili v vsakdanjem življenju.
Vsak dan zapišimo tri dobre stvari, ki so se nam zgodile tisti dan. Pozitivno se odzivajmo na prejete novice. Potrudimo se tudi sami, da se aktivno in pozitivno odzovemo na nekoga, ki ga poznamo. Opazujmo, kako to vpliva na našo interakcijo z ostalimi.
Zamislimo si, da smo umrli in da smo živeli bogato in izpolnjujoče življenje. Kaj bi radi zapisali na svojo osmrtnico? Zapišimo na dve strani, o čemer naj bi si nas ljudje zapomnili.
Vsak dan napišimo zahvalno pismo. Pomislimo na nekoga, ki se mu želimo zahvaliti, vendar nismo imeli priložnosti, da to storimo. Osebi napišimo eno do dve strani dolgo pismo in mu ga preberimo v živo.
Enkrat na dan si vzemimo čas in uživajte v nečem, kar ponavadi počnemo hitro (npr. pojemo obrok, se tuširamo, hodimo). Ko zaključimo, zapišimo, kaj smo počeli in kako smo to počeli drugače in kako smo se ob tem počutili.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Vsak udeleženec je prav gotovo našel kaj uporabnega zase.
